HERICIUM ERINACEUS (resasti bradovec, levja griva)

Goba z zanimivo obliko in mnogimi imeni

Hericium erinaceus ali resasti bradovec je izredno okusna in cenjena jedilna ter zdravilna goba, ki raste na lesu podrtih dreves predvsem na severni zemeljski polobli (Evropa, vzhodna Azija, severna Amerika). Njena neobičajna oblika je navdihnila občudovalce, ki so jo  poimenovali z zanimivimi imeni: levja griva, opičja glava, bela brada… Na japonskem je znana kot Yamabushitake, na Kitajskem pa kot Shishigashira – »levja glava” in Houtou – »opičja glava«.

Tradicionalna uporaba

Resasti bradovec je cenjena jedilna goba z zanimivo aminokislinsko sestavo in visoko biološko vrednostjo v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami užitnih gob. (npr. šampinjoni, ostrigarji in šitake) ter predstavlja kakovosten vir beljakovin v vegetarijanski prehrani. V različnih kulturnih tradicijah Daljnega vzhoda je izredno cenjena in jo pogosto opisana kot »naravna hrana za možgane«.

Glavne bioaktivne snovi:

Med aktivnimi komponentami resastega bradovca so:

• za gobe tipični polisaharidi, predvsem beta glukani. Med njimi izstopa tako imenovani HEP3, ki sodi med bolj zanimive β-(1→3)-D-glukane,
• fitosteroli: predvsem beta sitosterol in ergosterol,
• Erinacini in hericenoni:V eksperimentalnih in in vitro modelih so bile raziskane spojine iz Hericium erinaceus v povezavi z biosintezo živčnega rastnega dejavnika (NGF – nerve growth factor) ter z nekaterimi nevrokemičnimi parametri v osrednjem živčnem sistemu. (Kenmoku idr., 2002; Shimbo idr., 2005; Mori idr., 2008; Kawagishi idr., 2011). NGF je beljakovina, ki ima pomembno vlogo pri preživetju, diferenciaciji in funkcionalni integriteti nevronov. Zaradi teh lastnosti je Hericium erinaceus v znanstveni literaturi pogosto predmet raziskav, povezanih z nevrodegenerativnimi procesi in regeneracijo živčnega tkiva v eksperimentalnih modelih. (Kolotushkina idr., 2003; Mori idr., 2009).
• esencialne mineralne snovi in elementi v sledovih (Zn, Fe, Se, Ge itd.), niacin, biotin, vitamin D, kot tudi različni polipeptidi.

Sodobna uporaba in znanstvene raziskave

V zadnjih desetletjih so številne raziskave proučevale polisaharide iz vrste H. erinaceus v okviru njihovih kemijskih in bioloških lastnosti ter v različnih eksperimentalnih modelih. (Liu idr., 2000; Lee in Hong, 2010; Khan idr., 2013).

V laboratorijskih pogojih so bile opisane tudi nekatere protimikrobne aktivnosti izvlečkov H. erinaceus v povezavi z različnimi mikroorganizmi. (Kawagishi, 2005).

V raziskavah so izvlečke Hericium erinaceus proučevali tudi v povezavi z želodčno sluznico ter različnimi vidiki delovanja prebavnega sistema v eksperimentalnih in kliničnih modelih.(Xu idr., 1985; Yu idr., 1999; Abdulla idr., 2009).

Na izdelku GOBA^® Hericium erinaceus K je bila na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem izvedena randomizirana, dvojno slepa, s placebom kontrolirana študija. Študija je raziskovala različne vidike, med drugim:

• kognitivne funkcije pri zdravih odraslih osebah, starih od 55 do 75 let, ki so prejemale GOBA® Hericium erinaceus K,

• izbrane biološke označevalce (vključno z BDNF  – brain-derived neurotrophic factor),

• raznolikost črevesnega mikrobioma,

• Uporaba GOBA® Hericium erinaceus K je bila varna in ni povzročala neželenih učinkov.

Viri za nadaljnje raziskovanje:

• Kenmoku, H., Shimai, T., Toyomasu, T., Kato, N., Sassa, T., 2002. Erinacine Q, a new erinacine from Hericium erinaceum, and its biosynthetic route to erinacine C in the basidiomycete. Biosci. Biotechnol. Biochem., 66 (3), 571-575.
• Shimbo, M., Kawagishi, H., Yokogoshi, H., 2005. Erinacine A increases catecholamine and nerve growth factor content in the central nervous system of rats. Nutrition Research, 25, 617–623.
• Mori, K., Obara, Y., Hirota, M., Azumi, Y., Kinugasa, S., Inatomi, S., Nakahata, N., 2008. Nerve growth factor-inducing activity of Hericium erinaceusin 1321N1 human astrocytoma cells. Biol. Pharm. Bull., 31 (9), 1727-1732.
• Kawagishi, H., Simada, A., Shizuki, K., Ojima, F., Mori, H., Okamoto, K., Sakamoto, H., Furukawa, S., 2011. Erinacine D, a stimulator of NGF-synthesis, from the mycelia of Hericium erinaceum. Heterocyclic Communications, 2 (1), 51-54.
• Kolotushkina, E.V., Moldavan, M.G., Voronin, K.Y., Skibo, G.G., 2003. The influence of Hericium erinaceusextract on myelination process in vitro. Fiziol. Zh., 49 (1), 38-45.
• Mori, K., Inatomi, S., Ouchi, K., Azumi, Y., Tuchida, T., 2009. Improving effects of the mushroom Yamabushitake (Hericium erinaceus) on mild cognitive impairment: a double-blind placebo-controlled clinical trial. Phytother. Res., 23 (3), 367-372.
• Liu, C., Gao, P., Qian, J., Yan, W., 2000. Immunological study on the antitumor effects of fungus polysaccharides compounds. Wei Sheng Yan Jiu, 29, 178–180.
• Lee, J.S., Hong, E.K., 2010. Hericium erinaceusenhances doxorubicininduced apoptosis in human hepatocellular carcinoma cells. Cancer Lett., 297, 144–154.
• Khan, A., Tania, M., Liu, R., Rahman, M.M., 2013. Hericium erinaceus: an edible mushroom with medicinal values. J. Complement. Integr. Med., 10 (1), 1–6.
• Kawagishi, H., 2005. Anti-MRSA compounds of Hericium erinaceus. Int. J. Med. Mushr., 7 (3), 350.
• Xu, C.P., Liu, W.W., Liu, F.X., Chen, S.S., Liao, F.Q., Xu, Z., Jiang, L.G., Wang, C.A., Lu, X.H., 1985. A double-blind study of effectiveness of Hericium erinaceusPers therapy on chronic atrophic gastritis. A preliminary report. Chin. Med. J., 98 (6), 455-456.
• Yu, C.G., Xu, Z.M., Zhu, Q.K., 1999. Cytoprotective effects of Hericium erinaceuson gastric mucosa in rats. Chinese J. Gastroenterol., 1999-2002.
• Abdulla, M.A., Noor, S.M., Sabaratnam, V., Abdullah, N., Wong, K.H., Ali, H.M., 2009. Effect of culinary-medicinal Lion’s mane mushroom, Hericium erinaceus(Bull.: Fr.) Pers. (Aphyllophoromycetideae), on ethanol-induced gastric ulcers in rats. Int. J. Med. Mushr., 11 (3), 325-336.